Loading... 
 
Konferenca

Novi izzivi v dejavnosti finančnih storitev

13. junij 2017, Brdo pri Kranju

O dogodku

  • Zakaj napovedujejo bližnji velik upad prihodkov bank od poslovanja s prebivalstvom?
  • Kakšna tveganja in kakšne priložnosti prinašajo nove tehnologije, predpisi in ponudniki?
  • Kakšne strategije so si začrtale banke, Fintech ponudniki, plačilne sheme, trgovci in drugi deležniki?


Konferenca je namenjena izzivom, ki so posledica tehnoloških novosti, novih predpisov (predvsem PSD2 in IFR) ter novih storitev v industriji plačil v EU in svetu.

Predstavniki regulatorja, klasičnih ponudnikov plačilnih storitev ter novih OTT/Fintech ponudnikov bodo skupaj s trgovci, telekomunikacijski operaterji in drugi deležniki soočili poglede na tveganja in priložnosti na področju finančnih storitev, kot tudi glede vse boljšega poznavanja nakupnega ravnanja kupcev.

Konferenca bo predstavila razvojne trende v svetovni industriji plačil in primere uspešnih uvedb novosti iz Fintech sveta novih storitev, v katerem obvladovanje podatkov za uspešno poslovanje prevzema vodilno vlogo.


Ponudniki novih finančnih tehnoloških rešitev Fintech v svetu za uporabnike finančnih storitev že nekaj let uvajajo napredne rešitve, beležijo skokovit razvoj in doživljajo izdatna kapitalska vlaganja. Fintech se je razvil v industrijo, ki uporablja obstoječo finančno infrastrukturo in na njej uporabnikom nudi številne storitve, pri čemer spreminja dosedanji ekosistem negotovinskega plačevanja.

Nova regulativa (PSD2) z odprtim dostopom do računov, s katero naj bi po uvedbi v EU januarja 2018 še znižali tarife plačilnih storitev, bolje zaščitili kupce in omogočili ustvariti regulatorne pogoje za uvedbo digitalnih sprememb, ki so deloma že, predvsem pa še bodo preoblikovale panogo finančnih storitev, za banke in druge obstoječe in nove akterje v industriji plačil predstavlja strateški poslovni izziv.
Na konferenci bodo predstavljeni primeri uspešnih mednarodnih in slovenskih ponudnikov, priložnost pa bo tudi za soočenje mnenj o ustreznosti zakonskih rešitev in tveganjih ter drugih izzivih pri prihodnjem poslovanju.

Komu je konferenca namenjena

Aktualne vsebine bodo zagotovo razlog, da konference udeležite tako vsi, ki se neposredno ukvarjate z uvajanjem tehnoloških novosti in z novimi predpisi (npr. PSD2 in IFR), kot predvsem tudi odgovorni za odnose z uporabniki vaših storitev in za prihodke, ter seveda predstavniki vodstev, ki se zavedate vpliva novosti na poslovne strategije.

Program: torek, 13. junij 2017

  • 7.45–8.30
    Prihod in registracija udeležencev

  • 8.30–9.00
    Pozdrav in uvodni nagovor

1. Smeri in dinamika spreminjanja ekosistema plačilnih storitev

  • Razvoj trga plačil in tehnologije je prinesel inovativne načine plačevanja, s tem pa povzročil, da Direktiva o plačilnih storitvah na notranjem trgu (PSD1) zaradi pravne negotovosti, novih varnostnih tveganj in nezadostnega varstva potrošnikov na nekaterih področjih ne zagotavlja več robustnega in tehnološko nevtralnega pravnega okvira za opravljanje plačilnih storitev.
    Zaradi navedenega je bila sprejeta nova Direktiva o plačilnih storitvah na notranjem trgu (PSD2), ki temelji na načelu popolne harmonizacije in mora biti v nacionalne pravne rede držav članic prenesena do 13. 1. 2018. PSD2 prinaša zlasti:
    • razširjeno veljavnost in strožje pogoje za izjeme od uporabe direktive,
    • večje varstvo potrošnikov pred goljufijami, zlorabami ter drugimi incidenti s strožjimi varnostnimi zahtevami za ponudnike plačilnih storitev,
    • regulacijo novih plačilnih storitev, tj. storitev odreditve plačil in storitev zagotavljanja informacij o računih ter (iv) strožje zahteve za plačilne institucije.
  • Zakaj se banke ne aktivirajo in ne naredijo koraka naprej v smislu inovativnih storitev, pripravljenosti na spremembe, povezovanje vseh področij v organizaciji in s sodelovanjem fintech podjetji? Za svetlo prihodnost bančništva je nujno potrebno inovativno razmišljanje, razmišljanje »out of the box«, drugače banke v spremenjenem okolju ne bodo preživele. Fin-tech že sedaj disruptira številne tradicionalne bančne posle, na primer v plačilnem prometu, kartičnem poslovanju itd.
    Kaj predstavlja Lontech in zakaj je LON svetla izjema med ostalimi slovenskimi bankami. Pridružite se interaktivnemu in izredno zanimivemu predavanju, kjer se bodo predavateljema pridružili še gosti iz Fin-tech in Bitcoin področja:
    • Ram Budime, direktor podjetja Bitins Ltd
    • Jože Senica, direktor podjetja Keas d.o.o.
    • Gregor Mehak, direktor podjetja Finspire d.o.o.

    “Uberization” wave of financial sector
    Fintech is already impacting a wide spectrum of financial activities such as payments, lending, transaction record management, insurance and many more. According to lattest research, global investments in fintech increased by 11 times to over €25 billion in last five years.
    Fintech segment do it if over so called “Uber-ization” of finance. This means innovations shaking up traditional sectors through the power of technology.
    So what does this mean for the future of finance and in turn, the fin-commercial industry? I see potential impacts on two frontiers: within traditional finance institutions and within the emerging fintech companies that are revolutionizing the finance industry.

    FINTECH WITHIN TRADITIONAL-FIN
    There are three major implications of fintech for the traditional finance industry:
    • Automation (induced headcount reduction)
    • Influx of high-tech elements&HR into finance institutions
    • Transformation of the conventional bank branch
  • Nova druga direktiva o plačilnih storitvah na notranjem trgu in odprto bančništvo bosta močno vplivala na prihodnji razvoj finančnega sektorja. Obstoječi poslovni model se bo v bodoče spremenil tako, da bodo banke morale s privoljenjem uporabnika odpreti vmesnike ter dostop do podatkov o uporabnikovih računih ter transakcijah ter omogočati avtorizacijo plačil neposredno z uporabnikovega računa. Na ta način se bo vzvod moči prenesel na končnega uporabnika, tretji ponudniki pa bodo lahko ponudili celovit pregled nad finančnim stanjem uporabnika ter razvili lastne plačilne platforme. Na drugi strani imajo prav tako banke z aktivno vlogo in možnostjo dostopa do računov ostalih bank možnost zagotoviti nove storitve z dodano vrednostjo. Druga direktiva torej vzpodbuja povezave med podjetji, hkrati pa je poudarek na inovativnosti storitev, pozitivni uporabniški izkušnji, nižjih cenah transakcij, plačilih v realnem času ter povečanju varnosti na mestih, kjer lahko prihaja do zlorab.
  • 10.40–11.10
    Odmor

2. Izzivi plačilnih storitev prihodnosti - priložnosti in tveganja

  • Izmenjavi dobrin kot prvinski obliki medsebojnega poplačila obveznosti so se skozi zgodovino človeštva pridružile nove, izvirnejše in hkrati popolnejše oblike plačevanja. Človek je pri tem vedno stremel k osnovnemu cilju, da zagotovi enostavno, hitro in zanesljivo plačilo. K temu so pripomogli znanstvena odkritja in tehnološki razvoj na drugih področij, kar velja še danes.
    Danes, bolj kot kadarkoli prej v zgodovini, nam sodobna tehnologija ne ponuja samo možnosti, da razvijamo nove oblike plačevanja, temveč tudi, da nekatere poslovne modele napišemo povsem na novo. Intesa Sanpaolo Bank (do nedavnega Banka Koper) je bila v tem pogledu vedno med vodilnimi bankami doma in v svetu. Prvi smo razvili domačo plačilno kartico in kartični sistem Activa, pred več kot desetletjem pa smo kot prva slovenska banka izdali večfunkcionalno plačilno kartico s čipom in opravili prvo varno medcelinsko spletno transakcijo. Danes je veliko govora o brezstičnih karticah, sami pa smo že pred osmimi leti, ko smo izdali prvo tako kartico in izvedli prvo NFC-transakcijo v Sloveniji, vedeli, da je prihodnost v mobilni tehnologiji. Tako smo ves čas spremljali trende v razvoju mobilnih naprav, da smo lahko lani, ponovno kot prva banka v Sloveniji, trgu ponudili mobilna brezstična plačila z mobilno denarnico Wave2Pay ter z odčitavanjem QR-kode s pomočjo plačilne storitve QL. Obe plačilni obliki delujeta brezhibno, in kot rečeno, ponujata prostor za razvoj novih poslovnih modelov. Na konferenci bomo s primeri pokazali nekaj teh možnosti.
  • Pojem »mobilna denarnica« danes večinoma povezujemo z opravljanjem mobilnih plačilnih transakcij. V Telekomu Slovenije gledamo širše in želimo končnim uporabnikom ponuditi celovit sistem, kjer bodo lahko poleg mobilnega plačevanja izvajali tudi množico drugih mobilnih transakcij. Obstaja namreč prostor za enotno platformo, ki bo spremenila način uporabe vseh kartic pri ljudeh, saj se jim lahko z njihovo digitalizacijo in medsebojno povezljivostjo doda vrednost za vse.

    Osrednji del ekosistema mobilne denarnice je mobilna aplikacija z nekaterimi osnovnimi lastnimi funkcionalnostmi, sicer pa pod svojim okriljem poleg plačevanja združuje druge mobilne aplikacije in s tem končnemu uporabniku ponuja sodobno in edinstveno uporabniško izkušnjo.
  • Spremembe v bančništvu prinašajo nove zahteve, ki temeljijo na inovativnih storitvah, novih tehnologijah, večjih pričakovanjih komitentov ter seveda organizacijske učinkovitosti. Največja nevarnost današnjega poslovanja je, da se ne sprejme nobenih aktivnosti. Zato se bomo v predstavitvi dotaknili področja digitalizacije v NLB in odgovorili na najpogostejša vprašanja glede načina organizacije digitalizacije, kot so uvajanje poslovne agilnosti in fleksibilnosti, način premagovanj odpora do sprememb in kritične vloge vodstva pri upravljanju sprememb.
  • Poslovna programska oprema Krednet za odobravanje kredita na prodajnem mestu je spletna rešitev, ki prodajalcu blaga ali storitev (trgovcu) le z nekaj kliki omogoča hitro in pregledno izvedbo odobritve kredita za kupca v sami trgovini. Velika dodana vrednost je v tem, da lahko kupec že pri prvem obisku trgovca dobi odobritev kredita v sami trgovini tj. je brez dodatnega obiska in brez obiska ponudnika kreditnih storitev (npr. banka).
    Rešitev KredNet je nadgradljiva z rešitvijo za vodenje kreditnega poslovanja s čimer je zagotovljena celovita obravnava in informacijska podpora izvedbe posameznega kreditnega posla.
  • Nove tehnologije narekujejo spreminjanje plačil in tudi plačilnih navad, kar pomeni ključne poslovne izzive. Uporaba pametnih telefonov se čedalje bolj povečuje. Uporabniki želijo na svoji mobilni napravi opraviti vse dnevne in tudi manj rutinske aktivnosti (nakupovati, spremljati dogodke ipd.) – preprosto, kjerkoli in kadarkoli. Mobilni telefoni postajajo mobilne denarnice in sredstvo, brez katerega si že večji delež uporabnikov čedalje teže predstavlja življenje. Direktiva EU o plačilnih storitvah – PSD2 predstavlja nove priložnosti in razvoj novih kanalov. Z novimi, inovativnimi poslovnimi modeli in partnerstvi z različnimi podjetji lahko ponudimo nove rešitve, ki so odgovor na potrebe uporabnikov.
  • 13.20–14.00
    Odmor

3. Kupci v središču digitalnih strategij

  • Zakonodajne spremembe in inovacije imajo velik vpliv na to, kako ljudje plačujejo. Predpisi Evropske unije omogočajo novim udeležencem na trgu, da konkurirajo bankam in ponujajo nove izdelke in storitve skozi vse bolj široko paleto storitvenih kanalov. Obenem tehnologija omogoča ponudnikom plačilnih storitev, da svojo digitalizacijo bolje prilagodijo in pripeljejo nove proizvode na trg hitreje. Ta predstavitev bo predstavila morebitni vpliv zakonodaje in inovacij na tržne dinamike v plačilni industriji in kaj to lahko pomeni za uporabniško izkušnjo.

    Ključne teme, ki naj bodo pokrite v predstavitvi, so:

    • Spremenjena Direktiva o plačilnih storitvah (PSD2) - več izbire potrošnikov, zaščite in potencialno boljša uporabniška izkušnja
    • Zagotavljanje pravega ravnotežja med izboljšanjem uporabniške izkušnje in ohranjanjem visoke ravni varnosti
    • Kako verjetno je, da bodo ponudniki FinTech storitev moteči v plačilni industriji? Kaj bo to pomenilo za storitve za stranke? Ali FinTech podjetja predstavljajo resnično grožnjo za uveljavljene finančne institucije?
    • Povečanje uporabe storitve čezmejnih plačil – ali je to način za spodbujanje večje konkurence in boljše storitve za stranke?
    • Kako lahko banke in FinTech podjetja pridobijo in obdržijo stranke v tem novem svetu plačil?
  • V digitalnem svetu, kjer so spremembe edina konstanta, je še ena novost je dosegla prelomno točko: chatboti. Pogovorne platforme, ki temeljijo na vnaprej določeni logiki ali umetne inteligenci, potrjujejo tvegano hipotezo: digitalna generacija želi komunicirati s podjetji enako, kot s svojimi prijatelji.
    Chatboti so si z novim konverzacijskim modelom in širokim naborom funkcionalnosti utrli pot v vse industrije – tudi finančno.
    Pridružite se nam na predavanju in spoznajte bančni chatbot, nov bančni digitalni kanal, ki je v dveh mesecih navdušil več kot 172 tisoč sledilcev.
  • Večina organizacij po vsem svetu je do konca leta 2016 začela različne vrste projektov digitalnega preoblikovanja. Za ta namen so bili dodeljena velika sredstva in podpora vodstva organizacij. Toda, kar je res potrebno za pravo preobrazbo, je svež pogled na potrebe strank, ki imajo digitalno izkušnjo. Organizacije morajo zato sprejeti drugačen pristop k razmišljanju in pokazati več empatije in razumevanja do potreb in želja strank. Nevroraziskave nam dajejo priložnost, da se bolj poglobimo v čustva strank, igrifikacija pa ustvarja novo raven zvestobe. S pomočjo chatbotov in robotske avtomatizacije procesov bodo organizacije pospešile notranje procese in ponudile bolj učinkovit model storitev.
  • Velikost FinTech trga v srednji in vzhodni Evropi je ocenjena na 2,2 milijarde evrov (v Sloveniji pa 121 milijonov evrov), napovedujejo pa mu strmo rast v prihodnosti. Znotraj Fintech industrije je ena najbolj »vročih« tem trenutno plačevanje. Prav to je tudi ključni steber in vizija rešitve Hal mBills – biti enotna in odprta platforma za mobilno plačevanje kadarkoli, kjerkoli in komurkoli. Na primeru mobilne platforme Hal mBills bomo v praksi pokazati, da v Sloveniji že obstaja enotna rešitev v vseh sferah plačevanja, ki pokriva vsa zgoraj navedena področja. Uporabnikom omogoča plačevanje z mobilnim telefonom 24/7/365 v realnem času: hitro, varno, enostavno, ugodno. Hal mBills pa je še mnogo več več kot to – najbolj napredna in inovativna rešitev, ki ponuja izjemno privlačno uporabniško izkušnjo. Hal mBills je platforma za plačevanje, ki je neodvisna od bančnih in kartičnih sistemov ter popolnoma zasleduje trend, ko plačila na prodajnih mestih postajajo spletna plačila, ki za prenos denarja ne potrebujejo nobene fizične infrastrukture in fizičnih naprav. Dovoljenje Banke Slovenije za izdajo elektronskega denarja in opravljanje plačilnih storitev pa Hal mBills hkrati daje tudi varnost, kar je temeljna vrednota pri izmenjavi denarja. Digitalizacija je dandanes prisotna na vseh področjih poslovanja in življenja. Tehnologija odpira možnost dramatičnih sprememb tudi na področju financ kot jih poznamo. MBILLS je že danes del te industrije in v Sloveniji ter CEE regiji gonilna sila razvoja mobilnega plačevanja.
  • 15.30–15.45
    Odmor

  • Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (EU) 2016/679 se bo začela uporabljati 25. maja 2018, a terja aktivne priprave upravljavcev zbirk osebnih podatkov že sedaj. Uredba sicer nobenega od sektorjev ne ureja posebej ali drugače, se bo pa seveda v različnih dejavnostih zrcalila različno. Za plačilna tehnološka podjetja bo npr. ključna drugačna zahteva za posameznikovo privolitve k obdelavi njegovih osebnih podatkov. Uredba celo zahteva ločeno dajanje soglasja za obdelavo osebnih podatkov od soglasja k ostalim delom splošnih pogojev uporabe storitev. Privolitev bo morala biti jasno izražena in dana prostovoljno in ne pogojevana.

    V praksi bodo morali upravljavci kot obvezne osebne podatke zahtevati le tiste, ki so dejansko potrebni za zagotavljanje določene storitve in ne več. Za podjetja je predvidena tudi dolžnost obveščanja o kršitvah varstva osebnih podatkov, tako varuhov zasebnosti (v Sloveniji je to Informacijski pooblaščenec) kot posameznikov. Kršitelje lahko doletijo bistveno višje globe kot jih poznamo danes - celo do 20 milijonov evrov ali 4 % skupnega svetovnega letnega prometa družbe v preteklem proračunskem letu. Zelo podrobno pa so opredeljene ne obveznosti upravljavcev, pač pa tudi obdelovalcev, ki osebne podatke obdelujejo v njihovem imenu.

    Številna podjetja bodo morala imenovati tudi odgovorno osebo za varstvo podatkov, ki bo nekakšen specializiran pooblaščenec za skladnost poslovanja, pa tudi zagotavljati pravico do prenosljivosti podatkov. Posamezniki (stranke) bodo namreč lahko svoje podatke na enostaven način prenesli k drugemu izbranemu ponudniku, zlasti kadar so podatki obdelovani elektronsko - ko si bo posameznik zaželel npr. nove banke, zavarovalnice, trgovca. Trenutno je namreč posameznik preveč vezan na določenega ponudnika, ki hrani veliko njegovih osebnih podatkov, sam pa jih težko prenese k drugemu ponudniku storitev, če si želi zamenjave.
  • Udeleženci okrogle mize:
    • Anja Rijavec Uršej, Banka Slovenije
    • Rado Grdina, Banka Intesa San Paolo d.d.
    • Miha Vidmar, Halcom d.d.
    • Matjaž Mušič, NLB
    • Jaka Vadnjal, Hranilnica LON d.d.
    • Gerard Lysaght, First Data
    • Matej Šošterič, Comtrade Digital Services
    • Boris Vujičić, Black Pine
Organizator si pridružuje pravico do spremembe programa.

Predavatelji

Anja Rijavec Uršej

Anja Rijavec Uršej, Banka Slovenije

Kot Zoisova štipendistka je leta 2007 diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Po študiju se je zaposlila kot pravnica v gospodarski družbi, vzporedno pa opravljala sodniško pripravništvo pri Višjem sodišču v Ljubljani. Leta 2009 se je zaposlila v Sektorju za finančni sistem Ministrstva za finance. V oddelku za bančništvo, zavarovalništvo in plačilni promet je opravljala naloge s področja bančništva in plačilnega prometa, leta 2012 pa je prevzela vodenje tega oddelka. Maja 2013 je svojo poklicno pot nadaljevala na Banki Slovenije, v oddelku Plačilni in poravnalni sistemi in sicer sprva kot samostojna inšpektorica, od leta 2015 kot vodja odseka Plačilni sistemi in storitve, od decembra 2016 pa kot namestnica direktorja. Z namenom izmenjave znanja in izkušenj na področjih pravnih podlag za opravljanje plačilnih storitev in inovativnih načinov plačevanja redno predava na seminarjih in posvetih v organizaciji Združenja bank Slovenije. Prav tako je sodelovala pri več tehničnih pomočeh centralnim bankam jugovzhodne Evrope na področjih nadzora nebančnih ponudnikov plačilnih storitev in pravnih podlag opravljanja plačilnih storitev.

Jaka Vadnjal

Jaka Vadnjal, predsednik uprave Hranilnice LON

Jaka Vadnjal je doktoriral s področja podjetništva na Ekonomski fakulteti v Ljubljani leta 2005, na isti fakulteti je tudi magistriral leta 1996, leta 1989 pa si je pridobil diplomo Fakultete za strojništvo. Bil je soustanovitelj in sedem let direktor družinskega podjetja.
Od avgusta 2001 do aprila 2006 je bil pomočnik direktorja Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo in kasneje Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije. Ob rednem delu se je dodatno izobraževal in izpopolnjeval na Univerzi v Stirlingu na Škotskem in izpopolnjeval, na Babson College v ZDA, v ILO Torino v Italiji, na Univerzi Humberside v Angliji in PHARE Cegos seminar v Sloveniji. Leta 2006 se je pridružil GEA Collegeu – Fakulteti za podjetništvo kot višji predavatelj, leta 2007 postal docent in direktor Znanstveno raziskovalnega inštituta, bil predstojnik katedre za ekonomiko malih podjetij ter predsednik senata. Aprila 2012 je postal dekan GEA Collega. Junija 2015 pa je prevzel vodenje Hranilnice LON kot predsednik uprave.

Iztok Štorman

Iztok Štorman, direktor podjetja Finmobile d.o.o.

Iztok Štorman je diplomiral iz elektrotehnike, poleg magisterija iste vede pa je vzporedno opravil tudi magisterij iz ekonomije. Magisterij je bil prvi te vrste v Sloveniji, in sicer iz mobilnega plačevanja. Kombinacija tehničnih in poslovnih ved je danes ključna v novih finančnih tehnologijah (Fintech), kjer se mešajo vede ekonomije, tehnike in poslovne analitike, kar je dokazal že na raznih predavanjih in člankih. Poslovno pot je začel v Telekomu Slovenije, kjer se je ukvarjal z uvajanjem koncepta mobilnega plačevanja. Kariero je nadaljeval v avstrijski Hypo Banki kot tehnični direktor za regijo Alpe Adria, nato pa je delal na vodenju informatike ter digitalnih finančnih produktov v SKB. Dodatno se je izobraževal v tujini: Parizu, Münchenu (TUV Universitiy), Dunaju in Celovcu ter na Finskem (izobraževalni program Valimo, Nokia). Danes dela za družbo Finspire, ki ima sedež v Švici, kjer je manager in vodi tudi podružnici v Sloveniji. Strateški pristop danes, ki ga uvajajo je, da so banke v Švici že naredile skupne fintech produkte in z njimi uspešno prehitevajo tekmece, recimo ApplePay. Zato je strategija, da se podobne produkte in rešitve uvede tudi v regiji Adria, v Nemčiji in Avstriji, in sicer prilagojene specifikam trgov.

Miha Vidmar

Miha Vidmar, Direktor razvoja podjetja Halcom d.d.

Miha Vidmar ima več kot 15 letne izkušnje na področju razvoja programske opreme v finančni, pa tudi telekomunikacijski panogi. Diplomiral je na Fakulteti za računalništvo v Ljubljani in izhaja iz programerskih vod. Delal je na različnih položajih znotraj visoko-tehnoloških podjetij. Pričel je kot programer v podjetju Zaslon d.o.o. Svojo pot je nadaljeval kot arhitekt novih rešitev na področju bančništva in telekomunikacij v podjetju Comtrade. Delal pa je tudi pri enem izmed največjih ponudnikov digitalnih denarnic in plačilnih storitev na svetu, to je v podjetju Skrill, sedaj znanem pod imenom PaySafe Group, kjer je kot produktni vodja sodeloval z nekaterimi največjimi ponudniki in uporabniki spletnih plačilnih storitev na svetu. Tam je uspešno pomagal zgraditi in lansirati novo generacijo plačilne platforme. Pridobljeno znanje in izkušnje je kasneje kot tehnični in produktni svetovalec uporabil tudi pri lansiranju znane slovenske mobilne denarnice. Od leta 2015 vodi področje razvoja v podjetju Halcom d.d. Z navdušenjem spremlja trende finančne panoge, izzive in hkrati priložnosti novih poslovnih modelov ter jih poskuša implementirati v napredne in dobičkonosne finančne rešitve v podporo digitalizaciji podjetij in bank.

Mojca Prelesnik

Mojca Prelesnik, Informacijska pooblaščenka Republike Slovenije

Mojca Prelesnik je univerzitetna diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom.
Avtorica strokovnih člankov in soavtorica knjig s področja dostopa do informacij javnega značaja, varstva zasebnosti in osebnih podatkov, predavateljica na številnih izobraževanjih, usposabljanjih in strokovnih konferencah ter srečanjih (s področja širše javne uprave, delovnega prava, inšpekcijskih postopkov, zdravstva, šolstva, arhivov, gospodarstva, itd.). Poleg pravnega znanja ima tudi izkušnje na področju zakonodajnega postopka, managerskega dela, vodstvene in organizacijske sposobnosti s področja dela javne uprave, vodenja in finančnega poslovanja.
Z dostopom do informacij javnega značaja se je začela ukvarjati že leta 2002 na Ministrstvu za informacijsko družbo, kjer je sodelovala pri pripravi predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja in bila v času zaposlitve tudi uradna oseba po ZDIJZ. Področje varstva osebnih podatkov je postalo njeno delovno področje leta 2006, ko se je Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja preoblikoval v Informacijskega pooblaščenca in pridobil pristojnost dotedanjega Inšpektorata za varstvo osebnih podatkov pri Ministrstvu za pravosodje.
Znanje in izkušnje, pridobljene v času zaposlitve, najprej na Ministrstvu za informacijsko družbo in nato pri Informacijskem pooblaščencu, je kot generalna sekretarka Državnega zbora lahko še dodatno nadgrajevala v praksi in dobila vpogled v poslovanje kot predstojnica upravljavca številnih zbirk osebnih podatkov in zavezanca za dostop do informacij javnega značaja. Iz letnih poročil po ZDIJZ izhaja, da je Državni zbor v obdobju 2008-2014 izkazal visoko stopnjo dostopnosti do informacij javnega značaja in transparentnega poslovanja. Kot upravljavec zbirk osebnih podatkov je Državni zbor v istem obdobju bistveno izpopolnil in izboljšal zavarovanje zbirk in zaščito osebnih podatkov.
Na predlog predsednika republike Boruta Pahorja jo je Državni zbor 4. 7. 2014 izvolil za informacijsko pooblaščenko. Petletni mandat je informacijska pooblaščenka začela 17. 7. 2014.

Tomaž Pernovšek

Tomaž Pernovšek, digitalni manager

Tomaž Pernovšek je digitalni manager, zaposlen kot vodja finančnih storitev na Telekomu Slovenije. Njegov osnovni poslovni cilj je razvoj digitalnih multikanalnih storitev z najboljšo uporabniško izkušnjo. Ukvarja se z različnimi plačilnimi platformami in mehanizmi, digitalnimi in medijskimi projekti, mobilnimi aplikacijami, e-poslovanjem, digitalno televizijo in z zunanjimi zasloni. Deluje tudi izven Slovenije na področju digitalnih storitev, sodeloval je kot član nadzornega sveta IAB Europe in IAB Slovenije, poleg tega tudi večkratni predavatelj na različnih specializiranih konferencah. Med leti 2012 do 2015 je bil direktor hčerinske družbe Telekoma Slovenije TSmedia, pred tem pa je vrsto let opravljal v podjetju različne vodstvene funkcije. Do leta 2016 je bil član nadzornega sveta Antenna TV SLO, ki upravlja s TV programom Planet TV. Po izobrazbi je magister informacijsko upravljavskih ved (Ekonomska fakulteta v Ljubljani) in diplomiran inženir elektrotehnike smer telekomunikacije.

Matjaž Mušič

Matjaž Mušič, NLB

Matjaž Mušič je v NLB zadolžen za proces digitalne transformacije banke. Njegova naloga je modernizirati procese in izboljšati uporabniško izkušnjo za stranke ob zavedanju, da mora banka razvijati in ohranjati kompetenco inovativnosti, razumevanja sprememb, uvajanja novosti, pri čemer ne sme zanemariti najbolj pomembno kompetenco v banki – kompetenco stabilnosti in vzdržnega poslovanja. Banka mora postati digitalna in ostati vredna zaupanja.

Boris Bjelica

Boris Bjelica, direktor Sektorja zalednega poslovanja, Banka Intesa Sanpaolo d.d.

Že štiri desetletja tlakuje pot digitalizacije poslovanja v banki. S svojimi bogatimi izkušnjami z različnih področij bančnega poslovanja je kot organizator vplival na razvoj številnih poslovnih procesov, najprej pri projektih, vezanih na neposredno poslovanje s komitenti, kasneje pa projektih Activa, MasterCard, Pika kartica, prenos plačilnega prometa iz Agencije za plačilni promet v banke, prenova informacijskega sistema za poslovanje komitentov ter prehod na evro valuto. Je predsednik Odbora za plačilni promet ter vodja različnih delovnih skupin, vezanih na organizacijsko – tehnološke rešitve plačilnih standardov pri Združenju bank Slovenije. V zadnjih letih je kot vodja delovne skupine za e-račune sodeloval pri vzpostavitvi medbančnega sistema E-račun. Je član Nacionalnega sveta za plačila ter Nacionalne skupine uporabnikov Target2 pri Banki Slovenije ter član Projektnega sveta E-račun pri podjetju Bankart d. o. o.

Luka Godnič

Luka Godnič, vodja projektov v Sektorju informacijske tehnologije, Banka Intesa Sanpaolo d.d.

Že skoraj desetletje se na Intesi Sanpaolo Bank ukvarja z elektronskimi potmi poslovanja in uvajanjem inovativnih pristopov v bančno poslovanje. Skrbel je za uvedbo elektronskega podpisa in elektronsko arhiviranje gradiva tako za spletno bančništvo kot poslovalnice, uvedel mobilno bančništvo ter prenovil platformo za spletno in mobilno bančništvo za pravne osebe. V zadnjem obdobju se ukvarja predvsem z mobilnim plačevanjem, in sicer tako preko kartičnih shem (Wave2Pay) kot tudi direktnih hitrih plačil (QL Plačila).

Andrej Rojc

Andrej Rojc, vodja Službe sodobnih distribucijskih poti, Banka Intesa Sanpaolo d.d.

Svojo poklicno pot je začel pred 16 leti v tedanji Banki Koper d.d. in vseskozi je vpet v kartično poslovanje. V začetnem obdobju je pomembno pripomogel k uvedbi različnih novosti, kot so plačevanje na samopostrežnih terminalih, izdaja prve večaplikativne pametne plačilne kartice, čemur je sledila uvedba 3D Secure varnega spletnega plačevanja, ter izdaji partnerske in predplačilne kartice. Leta 2008 je prevzel vodenje Oddelka za kartično poslovanje – Activa, ki je tedaj nudil storitve kartičnega procesiranja 12 finančnim ustanovam v Sloveniji in 3 v tujini ter je zaposloval preko 60 ljudi. Leto zatem je pričel svoje delovanje v okviru procesnega centra Intesa Sanpaolo Card d.o.o. (danes Mercury Processing Services International d.o.o.), ki je bil ustanovljen v skladu strategijo matične družbe Intesa Sanpaolo, da bankam znotraj skupine, ki poslujejo izven meja Italije, ponuja sodobne in učinkovite rešitve na področju kartičnega razvoja in procesiranja. Od leta 2016 je po povratku v Banko Intesa Sanpaolo d.d. zadolžen za upravljanje in razvoj spletne in mobilne banke, kartičnega in mobilnega plačevanja ter bankomatskega poslovanja. V tem času je poskrbel, da je Banka Koper, danes Intesa Sanpaolo Bank, za svoje komitente, kot prva banka v Sloveniji, uvedla možnost mobilnih kartičnih plačil.

Jasna Kajtazovič

Jasna Kajtazovič, Abanka

Jasna Kajtazovič je v Abanki zaposlena od leta 2006. Bogate izkušnje v bančništvu je pridobivala že prej, predvsem na področju kartičnega poslovanja. Leta 2012 je postala direktorica Službe za razvoj produktov in prodajnih poti v Abanki, leta 2014 je prevzela še marketing in združila obe področji v Službo za razvoj in marketing.
Je tudi članica ZBS – Odbora za prebivalstvo, odbor za kartično poslovanje in plačilni promet.
Je diplomirana sociologinja, ki je v letu 2016 uspešno zaključila še magistrski študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani na področju poslovodenja in organizacije.
Navdušujejo jo sodobne tehnologije oziroma vse kar izboljšuje uporabniško izkušnjo, predvsem na področju bančništva.

Mateja Čampa

Mateja Čampa, Gora IT Solutions

Mateja Čampa je direktorica prodaje in marketinga in solastnica podjetja Gora d.o.o., Ljubljana, v katerem je zaposlena že 14 let. Njena kariera se je začela v bančništvu in nadaljevala v podjetju Gora d.o.o., kjer se je sprva ukvarjala z razvojem aplikativne rešitve za podporo bančnemu poslovanju na področju komitentov, plačilnega prometa in bančnega poročanja ter kmalu prevzela vodenje oddelka. Svojo strokovno pot je nadaljevala na področju razvoja podatkovnih skladišč in postavitev rešitev z orodji poslovne inteligence (angl. Business Intelligence). Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana ekonomistka in je v podjetju poleg prodaje in marketinga zadolžena za izvajanje poslovanja skladno z ISO standardi 9001 in 27001, ter vodi skupino za razvoj novih idej. Izven podjetja aktivno sodeluje v itSMF Slovenija (Združenje za ravnanje s storitvami IT).
Spremljanje novih IT trendov in povezovanje IT rešitev z vsakdanjim življenjem so njena poslovna motivacija.

Gerard Lysaght

Gerard Lysaght

Gerard Lysaght se je podjetju First Data pridružil leta 2007. V podjetju je najprej opravljal naloge na področju trženja in korporativnega komuniciranja, avgusta 2013 pa je postal direktor za področje globalne vladavine in javnih zadev. Njegova vloga vključuje sledenje pomembnim spremembam v Evropski uniji, predvsem z vidika pravne ureditve in politike. Prizadeva si prepoznavati nastajajoče trende in zakonodajo, ki bi lahko vplivali na družbo, njene partnerje in stranke. Preden se je pridružil podjetju First Data, je Gerard deloval v vlogah poslovnega razvoja znotraj podjetja Visa International in pri ponudniku e-poslovnih rešitev Trintech Technologies. Napisal in uredil je številne publikacije v sektorju finančnih storitev.

Boris Vujičić

Boris Vujičić, podjetnik

Boris Vujičić je podjetnik, svetovalec in trener z več kot 20-letnimi izkušnjami pri delu na mednarodnih trgih, predvsem na področju finančnih storitev, IKT in zunanjega izvajanja.
Po študiju matematike in računalništva na Univerzi v Beogradu je Boris diplomiral iz računovodstva in revizije pri Malta Institute of Accountants, in kasneje pridobil magisterij MBA na Univerzi Heriot-Watt na Škotskem. Prav tako ima certifikata VISE in UK Chartered Institute za upravljanje z bančnimi karticami in je certificiran trener /NLP mojster pri ITS v Veliki Britaniji.
Boris je ustanovitelj in glavni partner Black Pine Executive Consulting (blackpine.com), poslovno-svetovalnega podjetja s strokovnim znanjem na področju bančništva, plačil in zunanjega izvajanja, s pisarnami v Londonu, Moskvi in Beogradu. Je tudi soustanovitelj in predsednik Trizme (trizma.com), prvega neodvisnega srbskega ponudnika na področju poslovnih procesov, ki nudi usluge tudi nekaterim od podjetij s prestižne lestvice Fortune 500.
Pred tem je služboval kot glavni izvršni direktor in član izvršilnega odbora banke Home Credit and Finance Bank v Moskvi, in kot regijski vodja in član izvršilnega odbora pri First Data v srednji in vzhodni Evropi.
Je soustanovitelj in predsednik dobrodelne fundacije, ki pomaga mladim nadarjenim klasičnim glasbenikom. Je poročen in ima dve hčerki.

Jerica Urbančič

Jerica Urbančič, vodja marketinga

Trenutno dela kot vodja marketinga v MBILLS d.o.o. Še posebej se osredotoča na uporabniško izkušnjo in to, kako uporabnikom ponuditi »nekaj več«. To je namreč pogosto ključno za uspeh rešitve s področja mobilnega plačevanja na trgu med širšo skupino ljudi. Sama sebe včasih poimenuje tudi »čarodejka za vau trenutke«, saj se zaveda, da so v središču digitalizacije uporabniki. Kot psiholognja odlično razume navade in vedenje ljudi, kar s pridom uporablja pri svojem delu. V tekočem letu bo magistrirala s področja masovnih podatkov, kar bo še dodatno okrepilo njene kompetence na področju analitike uporabnikov ter njihovih aktivnosti in ji omogočilo učinkovito prilagajanje storitve posamezniku. Jerica je mlada profesionalka, ki jo krasijo ambicioznost, strast do dela in neumorna energija, s katero se loteva vseh izzivov, ki jih pridejo na pot.

Primož Zupan

Primož Zupan, direktor MBILLS d.o.o.

Prvi Idea manager v Sloveniji, ki je pomagal preko internega inkubatorja ideji Hal mBills premostiti vse razvojne težave do vzpostavitve startupa. Kot idea manager se je razvil v Halcomu, poleg tega na področju razvoja idej svetuje preko 15 podjetjem in organizacijam. Njegove delovne izkušnje pred tem vključujejo pozicije: direktor prodaje v IT startupu Salviol, vodja kabineta Ministra za delo, družino in socialne zadeve, prodajni predstavnik IBM Slovenija. Odlikujejo ga močen entuziazem, strast, optimizem, dostopnost do ljudi, skrb za sodelavce in močan socialni kapital.

Prijava

Prijava na konferenco

Konferenca Novi izzivi v dejavnosti finančnih storitev bo v torek, 13. junija 2017, v Kongresnem centru Brdo pri Kranju.

Prijave sprejemamo s spletno prijavnico , po faksu 01 425 14 18 ali po e-pošti na seminarji@uradni-list.si.

Kotizacija

Kotizacija za udeležbo je 240,00 € (brez DDV). Kotizacijo je treba poravnati pred izvedbo seminarja na TRR 02922-0011569767, (znesek kotizacije + DDV). Sklic: 00 3400130617. Plačilo je pogoj za udeležbo. Za proračunske uporabnike je rok za plačilo 30 dni po prejemu računa.

V ceno je poleg udeležbe na konferenci vključena tudi pogostitev med odmori in potrdilo o udeležbi.

Popusti

10-odstotni popust za 2 ali več udeležencev.

Plačilo

Na podlagi poslane prijavnice vam bomo izstavili predračun, ki ga je treba poravnati pred izvedbo dogodka. Plačilo je pogoj za udeležbo na konferenci.

Odjave

Za odjave, prejete po 12. juniju 2017, ali v primeru neudeležbe na dogodku, ne vračamo kotizacije.
Pisne odjave upoštevamo do 6. junija 2017, pri kasnejši odjavi zaračunamo 20 % kotizacije za administrativne stroške.

Ob morebitni neudeležbi brez predhodne odjave ne vračamo kotizacije.

Informacije
Polja označena z * so obvezna
Ime *
Priimek *
E-pošta *
Podjetje *
Naslov podjetja *
Poštna številka in mesto *
Država
DDV Zavezanec
Davčna številka
Proračunski uporabnik
 
 
 
Nadaljuj

Za sodelovanje in podporo pri izvedbi konference se zahvaljujemo našim poslovnim partnerjem:

Pokrovitelji

ZLATI POKROVITELJI:

Intesa Sanpaolo BankHranilnica LonHalcomNLB

SREBRNI POKROVITELJI:

Gora IT solutionsAbankaComtrade

BRONASTI POKROVITELJI:

Black Pine Executive ConsultingXaurum

Medijski pokrovitelj:

CRMT

Uradna voda konference:

Broline

Partner konference

Telekom Slovenije
Konferenca predstavlja priložnost za preučitev novih priložnosti, sklepanje znanstev in dogovore o sodelovanju. Vljudno vas vabimo k sodelovanju za predstavitev vašega produkta, storitve oziroma rešitve.

Več informacij za možnosti sodelovanja:
Maša Arčon
E: masa.arcon@palsit.com
T: 05 338 48 59, M: 051 382 242
Mojca Korošec
E: mojca.korosec@uradni-list.si
T: 01 200 18 35

Organizator konference

Uradni list

v sodelovanju z

FinPay
Palsit